Čeprav morda sprint navzven zgleda kot nekoliko zapleteno koordinacijsko gibanje, so v bistvu pomembne zgolj tri faze gibanja, z izboljšanjem katerih lahko znatno vplivamo na sposobnost sprintanja.
Omenjene tri faze so zelo lepo vidne od 2:30 naprej na naslednjem posnetku:
1. Proti koncu faze zamaha morajo zadnje lože absorbirati zelo veliko količino kinetične energije pri njenih razmeroma dolgih mišičnih dolžinah. Stegno in golen v tej točki sprintanja hitro potujeta naprej in tako ustvarjata upogib kolka in izteg kolena. Zadnje lože morajo v tej fazi z ekscentrično kontrakcijo upočasniti gibanje stegna in goleni tako, da začenjajo proizvajati navora iztega kolka in upogiba kolena. Dodatno se morajo v tej fazi upirati momentumu premikanja stegna in goleni, ki raztezata zadnje lože preko kolka in kolena ter s tem povzročata izrazito ekscentrično obremenitev zadnjih lož.
2. V položaju kontakta s tlemi se morajo iztegovalke kolka skrajšati pri zelo velikih hitrostih v zelo kratkem času, zaradi časovno omejenega kontakta s tlemi, ki je značilen pri največjih hitrostih gibanja. Kolk je v tej fazi dotika stopala s tlemi v blagem upogibu iz katerega v naslednji fazi preide v njegov popolni izteg. Posledično morajo iztegovalke kolka ta hiter gib iz delnega upogiba v popolni izteg izvesti pri njenih kratkih mišičnih dolžinah. Velika zadnjična mišica, zaradi zmožnosti proizvajanja največjega navora iztega kolka v omenjenem obsegu giba kolka, tako postane glavna iztegovalka kolka v fazi kontakta s tlemi.
3. Upogibalke kolka se morajo v začetni fazi faze zamaha skrčiti v njenih polnih obsegih giba pri zelo velikih hitrostih. To gibanje povzroča premik zadnje noge naprej od končne faze kontaktna s tlemi do ponovnega začetka naslednjega kontakta s tlemi iste noge.
Jakost oziroma sposobnost proizvajanja sile pri sprintanju tako zavzema:
- zmožnost proizvajanja največje ekscentrične sile zadnjih lož pri njenih dolgih mišičnih dolžinah
- zmožnost proizvajanja sile iztegovalk kolka (predvsem velike zadnjične mišice) pri njeni kratki dolžini in veliki hitrosti krčenja
- zmožnost proizvajanja sile upogibalk kolka v njenih polnih obsegih giba pri zelo velikih hitrostih
Povzeto po: Beardsley C. Strength is specific.