ZNAČILNOSTI TRETJEGA ŽIVLJENJSKEGA OBDOBJA
Staranje je proces, ki se odvija od rojstva do smrti, prve spremembe so vidne že po 20. letu starosti. Osnovna značilnost sprememb v procesu staranja je upočasnitev in zmanjšanje delovanja celotnega organizma, o čemer bom podrobneje pisala v nadaljevanju tega članka. Tretje življenjsko obdobje delimo na 3 obdobja: zgodnja (66.-75 leta), srednja (76. – 85. leta) in pozna starost (86. leta dalje).
Kot navaja Milavec Kapun (2011), starost delimo na:
- Kronološko starost: starost po koledarju, ki je določena z rojstvom in nanjo ne moremo vplivati ali jo spreminjati.
- Funkcionalna starost: v kolikšni meri je posameznik sposoben samostojno opravljati svoja temeljna življenjska opravila (”Stari smo toliko, kot se počutimo.”).
- Biološko starost: starost organov in organskih sistemov, je kazalec zdravstvenega stanja posameznika.
- Psihološka starost: počutje posameznika, odnos do starosti, doživljanja staranja, samozadovoljstva, samopodobe ipd.
- Socialna starost: ohranjanje socialnih stikov, ohranjanje in širitev socialne mreže.
Tako slovenska kot evropska populacija se stara in delež starejše populacije se nenehno povečuje. Leta 2008 je bilo v Sloveniji 16,1% prebivalcev starih 65 let in več, v letu 2018 je bil porast ocenjen na 19,7%, po zadnjih podatki iz začetka leta 2022 je delež starostnikov dosegel 21,1% (Statistični urad Republike Slovenije, julij 2022). Po ocenah je leta 2010 v Evropski uniji odstotek prebivalstva v starosti 65 in več znašal 29%, leta 2019 se je delež dvignil na 34%, leta 2070 pa naj bi dosegli 59% (European Commission, 2020).
S starostjo se povečuje tveganje za kronično nenalezljive bolezni, ki poslabšajo funkcionalno stanje organizma in velikokrat puščajo trajne posledice. Zaradi tega se organizem težje prilagaja na spremenljive pogoje in povišane obremenitve ter poveča se dovzetnost organizma za bolezni (Poredoš, P., 2004). Posledice se začnejo kazati na telesnem, duševnem, družbenem, socialnem in ekonomskem področju. Na običajen proces staranja dodatno vplivajo dednost, spol, izobrazba, življenjski slog, okolje idr.
Z nezdravim življenjskim slogom se povečujejo dejavniki tveganja za zdravje, ki vodijo v nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Številne študije ugotavljajo tudi vpliv nezdravega življenjskega sloga na pospeševanje procesov staranja. Čedalje več ljudi ima težave s prekomerno telesno težo in debelostjo, povečuje se jemanje zdravil na recept, zaradi česar vsako leto naraščajo tudi stroški zdravljenja (Oplot, M, 2016 po Elaine, 2014). K nezdravemu življenjskemu slogu spadajo še telesna neaktivnost, neustrezno prehranjevanje, uživanje alkohola in kajenje, ki predstavlja dodatno tveganje za smrt zaradi kroničnih bolezni v primerjavi z nekadilci, tveganje pa se bistveno poveča s povečanjem količine in trajanjem kajenja. Omeniti moram, da se s starostjo pogostokrat dogajajo spremembe na finančnem področju, saj se pri upokojitvi prihodki običajno zmanjšajo, kar lahko še dodatno vpliva na življenjski slog ter na kakovost prehrane.
Nezdrav način prehranjevanja ima velik vpliv na zdravje tako starostnikov kot tudi ostalih starostnih skupin. Starejše ljudi je treba vzpodbuditi, da jedo uravnoteženo prehrano, saj izboljšanje stanja prehranjenosti vodi k izboljšanju kakovosti življenja. Uravnotežena prehrana vsebuje različna hranila in gostoto živil, več vrst zelenjave in sadja, dovoljšno mero beljakovin, žit in žitnih izdelkov ter živila, ki vsebujejo ustrezno količino kalcija in vitamina D.
Ključni del uravnotežene prehrane starostnikov predstavljajo beljakovine. Več študij je opredelilo beljakovine (zlasti esencialne aminokisline) kot ključno hranilo za normalno delovanje mišic pri starejših odraslih. Odgovorne so za vzdrževanje mišične mase, saj stimulirajo sintezo mišičnih beljakovin in zatirajo razgradnjo le teh, mišična masa pa ima osrednjo vlogo pri preprečevanju številnih kroničnih bolezni, vključno s sladkorno boleznijo in debelostjo, kar potrjuje in dokazuje veliko študij (Oplot, M., 2016). Ocenjuje se, da ima 38 % odraslih moških in 41 % odraslih žensk premajhen vnos beljakovin s hrano, kar lahko predstavlja potencialno težavo, saj se starostniki v primerjavi z mlajšimi slabše odzovejo na nizke odmerke vnosa le tega makrohranila (Baum, J. idr., 2016). Na podlagi študij se za posameznike z minimalno, zmerno in intenzivno telesno aktivnostjo priporoča prehranski vnos beljakovin vsaj 1,4 do 2,0 g/kg TM/dan : s tem bomo zagotovili optimalne funkcionalne potrebe po shranjevanju (izgradnji) in ohranjanju beljakovin v skeletnih mišicah (Jäger, R. idr., 2017). Velik problem za dolgoživost je tudi podhranjenost. V študiji Oplot, M. iz leta 2016 je bilo ugotovljeno, da podhranjenost vodi v izgubo telesne moči in zmanjšano imunsko obrambo telesa, kar na dolgi rok vodi do tega, da starostnik postane zmeden in neorientiran. Upade mu spominska funkcija, poveča se nagnjenost k vsakodnevni utrujenosti, poveča se tudi tveganje za padce, zlome kosti ter upočasni se celjenje ran (Oplot, M., 2016 po Lipar, 2013).
Kakovost življenja v starosti je obenem odvisna tudi od psiholoških značilnosti, socialne vključenosti in finančne neodvisnosti. Strokovnjaki v Veliki Britaniji so zaznali neenakosti v zdravju in kakovosti življenja, ki so povezane s strukturnimi dejavniki: dohodek, spol, etičnost in starost (Walker, 2005). Zelo pomembno je druženje med starostniki, ki se kaže v sklepanju novih prijateljskih vezi, skrbi drug za drugega, povezovanju ljudi v enotne skupnosti, v skupnem praznovanju praznikov in druženju tudi izven svojih gospodinjstev. Oplot, M., 2016 (po Tang & Lee, 2011) je zapisala: ”Dobra socialna vključenost vodi k blagostanju starejših oseb, izboljša se samoocena zdravja, manjše je tveganje za smrtnost, višja je kakovost življenja ter manj je simptomov depresije.”
Na kakovost življenja zelo vpliva starostnikova samostojnost. Po podatkih Poredoš, P. (2004) se ocenjuje, da v svetu do 15% oseb starejših od 65 let potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih, osebe starejše od 80 let pa so 80% odvisne od okolice. Telesne omejitve so najpogosteje posledica bolezni gibal, ki jih ima večina starejših posameznikov. S tem, ko ohranjamo njegove gibalne sposobnosti, prožnost in tonus mišičja celotnega telesa, kostno maso, vzdržljivost, eksplozivnost, koordinacijo, gibljivost in ravnotežje, ohranjamo tudi njegovo samostojnost in neodvisnost.
ZDRAVSTVENO STANJE STAROSTNIKOV
S staranjem povezanih bolezni je veliko, vendar se le te lahko pojavijo tudi pri mlajših osebah. V starosti se pogosteje pojavijo in kopičijo kronične bolezni: srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, gibal, rakave bolezni, pojav gerontoloških sindromov ali pa bolezni, ki so povezane s kasnejšimi življenjskimi obdobji, kot so inkontinenca urina in blata, preležanine, spominske motnje, demenca, sarkopenija, osteoporoza in druge (Poredoš, P., 2004). Večina starejših oseb ima eno ali več kroničnih bolezni, obenem je zaradi poslabšanega funkcionalnega stanja zdravljenje in rehabilitacija akutnih bolezni otežena.
Po pregledu znanstvene literature in raziskav (Poredoš, P. (2004) in Retar, I. (2015)) sem prišla do naslednjih ugotovitev:
- Starost vpliva na povečanje velikost srčnih celic in zmanjševanje njihovega števila, s tem pa se poslabša delovanje srca, kar se najbolj odraža med intenzivnejšimi aktivnostmi.
- S staranjem se postopno zmanjšuje prožnost arterijske stene: zaradi upada količine elastina in povečanja deleža kolagena je ožilje bolj togo, širše, daljše in debelejše, kar vodi do nesposobnosti prilagajanja na hemodinamski stres.
- Pri starejših se spremembe srca odražajo v povečanju krvnega tlaka, v zmanjšanju pretoka krvi v končne dele okončin ter v zmanjšanju volumna in slabšanju sestave krvi za prenos kisika. Krvni tlak je neodvisen dejavnik za srčno-žilne zaplete, med katere sodijo povečano tveganje za pojav koronarne srčne bolezni, povečano tveganje srčnega popuščanja, periferne in možganske aterosklerotične bolezni. Ateroskleroza je bolezen, pri kateri pride do nastanka in rasti oblog v notranjosti arterij – poapnenje žil (Zaloker, U., b.d.).
- S starostjo se zvišujeta tako LDL (angl. Low Density Lipoprotein) kot celotni holesterol. LDL-holesterol ima pomembno vlogo pri nastanku srčno-žilnih bolezni, saj je povezan z nalaganjem lipidov v žilah. Kombinacija povišanega LDL-holesterola in povišanih trigliceridov predstavlja izredno veliko tveganje za nastanek ateroskleroze.
- Obenem se spremembe, povezane s starostjo, dogajajo tudi na področju dihalnega sistema. Ključna naloga dihalnega sistema je izmenjava plinov, ki se sicer s staranjem pri visoki intenzivnosti ohranja, vendar se spremembe vseeno kažejo v povečani togosti prsnega koša. Zmanjšajo se elastičnost, diafragma, moč dihalnih mišic in s tem funkcionalna kompetentnost (Retar, I., 2015).
- Poleg vsega do sedaj naštetega pride zaradi staranja tudi do zmanjšanja kostne in mišične mase, upada eksplozivnosti in hitrosti krčenja, poslabšanja splošne vzdržljivosti in gibljivosti ter do povečanja utrujenosti mišic (vzdržljivosti v moči). Vse te spremembe vplivajo na slabši nadzor natančnosti gibanja, ravnotežje in mobilnost, kar je deloma povezano tudi z upadom miselnih oz. kognitivnih funkcij (Poredoš, P., 2004).
- Po 50. letu se začne zmanjševati funkcija nekaterih žlez z notranjim izločanjem ter slabeti začne imunska obramba organizma. Pogoste so motnje v presnovi vode in elektrolitov, zaradi česar je velikokrat prizadet občutek za žejo, kar lahko pripelje do dehidracije. Dehidracijo lahko bistveno poslabšajo morebitna zdravila, ki odvajajo vodo iz telesa (Poredoš, P., 2004).
”Zdravje ni za zmeraj dana vrednota. Zdravje se ohranja samo z znanjem, ki ga pridobimo z učenjem. Ker zdrav človek nima pravega motiva za zdravje, dela napake, ki ga vodijo v bolezen. Ostati zdrav in živeti v sozvočju s samim seboj in drugimi nam uspe le, če v to vložimo lasten trud in hotenje.” (Hajdinjak)
Razmerje med povišano telesno maso in umrljivostjo je pomemben javnozdravstveni problem. Odlomek iz zgornjega citata ”Ostati zdrav nam uspe le, če v to vložimo lasten trud!” se odraža na področju telesne sestave posameznika. V današnjih časih imajo starostniki povečan delež maščobne mase in zmanjšan delež puste telesne mase v primerjavi z mlajšimi vrstniki, kar je posledica bolj sedečega življenjskega sloga in manj gibanja. Študije so ugotovile, da debelost pri odraslih prispeva k boleznim srca in ožilja, visokemu krvnemu tlaku, boleznim žolčnika, težavam z dihanjem, diabetesu, osteoartritisu in funkcionalnim prizadetostim. Med pogoste kronične bolezni sodi sladkorna bolezen tipa 2, ki jo lahko odkrijemo pri vsaki peti osebi, starejši od 60 let (povzeto po Oplot, M., 2016). Proces sarkopenije – upadanje mišične mase – je neizogiben in se s starostjo stopnjuje: začne se po 50. letu starosti, približno 1% na leto, po 65. letu postane upadanje še hitrejše, okoli 2% na leto, ter se po 80. letu poveča na 4% letno (Strojnik, V., 2015 po Forbes in Reina, 1970; Tzankoff in Norris, 1977). Zmanjšanje je večje pri ženskah kot pri moških. Zaradi zmanjšane moči, ki je povezana z padcem mišične mase, postane gibanje vedno bolj zahtevno (Strojnik, V., 2015).
Razširjenost sarkopenije in sarkopenične debelosti narašča s starostjo, kot prikazuje spodnji graf. Pri sarkopenični debelosti gre za izgubo mišične mase ob nespremenjeni maščobni masi. Prevalenca (razširjenost) sarkopenije je pri posameznikih starih od 60 do 69 let približno 15%, pri osebah starejših od 80 let pa približno 35%. Razširjenost sarkopenične debelosti je pri posameznikih starih od 60 do 69 let približno 2%, pri tistih, starejših od 80 let pa približno 10%. Na drugi strani pa se debelost s starostjo zmanjšuje, kar nakazuje na to, da lahko veliko debelih posameznikov preide v sarkopenično debelost (pridobljeno iz Baumgartner, R. N., 2006).
Staranje je fiziološki proces, ki ga ne moremo preprečiti, lahko pa ga upočasnimo. Zelo pomembno je, da se staramo kvalitetno in kakovostno, s čimer bomo lahko znatno omilili negativne učinke tega naravnega procesa. Na zdravje in kvaliteto življenja starostnikov vplivamo z zdravim življenjskim slogom, med katere spada tudi telesna aktivnost, ki jo bom podrobneje predstavila v drugem delu članka.
VIRI
Baum, J., Il-Young Kim, Wolfe, R. R. (januar 2016). Protein Consumption and the Elderly: What Is the Optimal Level of Intake? Nutrients. 8(6): 359. https://doi.org/10.3390/nu8060359
Baumgartner, R. N. (25. januar 2006). Body Composition in Healthy Aging. Annals of the New York Academy of Sciences. 904(1); 437-448. https://doi.org/10.1111/j.1749-6632.2000.tb06498.x
Jäger, R., Kerksick, C. M., Campbell, B. I., Cribb, P. J., Wells, S. D., Skwiat, T. M. idr. (2017). International Society of Sports Nutrition Position Stand: protein and exercise. Journal of the International Society of Sports Nutrition. 14(1), 20. https://doi.org/10.1186/s12970-017-0177-8
European Commission (november 2020). The 2021 Ageing Report. Underlying Assumptions & Projection Methodologies. European Economy, Institutional Paper 142. https://doi.org/10.2765/733565
Milavec Kapun, M. (2011). Starost in staranje. Pridobljeno s spletne strani:http://www.impletum.zavod- irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Starost_in_staranjeMilavec.pdf.
Oplot, M. (2016). Spreminjanje kakovosti življenja starostnikov v Sloveniji s pomočjo sekundarne analize podatkov. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, 2016.
Poredoš, P. (2004). Zdravstveni problemi starostnikov. Zdrav vestn, 73, 753-756.
Republika Slovenija: Statistični urad (SiStat). Število in sestava prebivalstva. Pridobljeno 7.7.2022 https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C1006S.px
Retar, I., (6. november 2015). Vseživljenjsko učenje za zdrav življenjski slog starejših odraslih. Kongres športa za vse, Zbornik prispevkov; 17-20. Ljubljana: Olimpijski komite, Združenje športnih zvez, 2015
Strojnik, V. (6. november 2015). Aplikativnost raziskav pri vadbi starejših oseb. Kongres športa za vse, Zbornik prispevkov; 52-56. Ljubljana: Olimpijski komite, Združenje športnih zvez, 2015
Zaloker, U. (b.d.). Kaj je ateroskleroza? Ars Pharmae. Pridobljeno s https://www.arspharmae.com/svetovalnica/zdravi-nasveti-blog/srce-in-ozilje/kaj-je-ateroskleroza
Walker, A. (2005). A European Perspective on Quality of Life in Olg Age. European Journal of Ageing; 2, 2-12