PROJEKT DESETROBOJEC: #2 Deset izzivov

V tokratnem zapisu nekaj več besed o desetih izzivih, ki sestavljajo projekt deseterobojca. Vsi izzivi imajo skupne določene komponente:

1. nanašajo na dobro reprezentativnost svojega področja zmogljivosti
2. so preizkušene z moje strani in sem pri njih bolj ali manj v dobrem začetnem položaju
3. osebno mi predstavljajo pomemben dosežek oz. mejnik

Izzivi 1-3: POWERLIFTING

S powerliftingom se ljubiteljsko ukvarjam vsako leto nekaj mesecev, običajno v obdobju pozne jeseni in zime, praktično že od svojih začetkov dvigovanja uteži. Prvi trije izzivi so mi trenutno najbolj blizu, saj je moj sedanji vadbeni proces namenoma usmerjen v razvoj sposobnosti največje jakosti, zato bodo omenjeni najprej na sporedu. Osebno so mi tovrstni treningi izjemno pri srcu, posebno zaradi notranjih občutkov zadovoljstva pri dvigovanja težkih bremen. Prav tako mi je pri tovrstnem športu posebej ljuba metodika treningov in njihova konvencionalnost ter potreba po nenehnem izpopolnjevanju individualno najbolj učinkovite tehnike. Moji trenutni najboljši dosežki na tem področju so 200 kg počepa, 125 kg potiska s prsi in 210 (sumo) mrtvega dviga. Vsi trije so mi uspeli pozimi 2021. Z izjemo potiska s prsi, so omenjeni cilji morda najmanj ambiciozni od vseh, vendar do pred kratkim tem trem dvigom nisem posvečal prav veliko pozornosti, saj sem za svoj proces treninga v telovadnici raje izbiral njihove derivate. Tako je bil moj trening od pomladi 2021 do januarja 2022 bolj usmerjen v neke vrste bodybuilding sisteme, v katerih sem izvajal variacije potiska s prsi s palico in ročkami, romunske mrtve dvige, počepe spredaj ali počepe s pavzo, ki niso bili usmerjeni v razvoj zmogljivosti največjih dvigov, pač pa je bil njihov namen bolj v ohranjanju mišične mase. S povedanim želim poudariti, da trenutno nisem v svoji najboljši »powerlifterski« formi, zato želim na tem področju bolj kot kaj drugega priti na svoja stara pota, z izjemo potiska s prsi, pri katerem želim postaviti osebni rekord. Za počep sem si zastavil vsaj 5 ponovitev z dvokratnikom telesne mase, za katerega menim, da je solidna zmogljivost za nekoga, ki ni specialist na nivoju največje jakosti. Bojim se, da bi bil enkratni dvig 200 kg trenutno zame prevelik zalogaj, saj sem lani za ta dosežek potreboval okoli 6 mesecev. Mrtvi dvig bom izvajal na konvencionalen način, pri katerem imam trenutno najboljši dvig 202,5 kg. Ob dvainpolkratniku svojih 82,5 kg bi to zneslo nekje okoli 205 kg, kar bi v bistvu pomenil osebni rekord pri tem načinu dviga. Glede na veliko število zastavljenih izzivov v projektu Deseterobojec, bi moral velike 3 opraviti najkasneje do aprila, saj mi bo v nasprotnem primeru najverjetneje zmanjkalo časa za ostale podvige.

Izzivi 4-6: KALISTENIKA

Izzivi kalistenike so mi pomembni, saj izjemno spoštujem veščine naprednega obvladovanja lastnega telesa. Osebno mi je prikaz lahkotnosti pri izvajanju zgibov, stoje in mojstrstva obvladovanja gimnastičnih krogov nepojemljiv odraz odličnosti telesne pripravljenosti. Svoje najboljše prikaze omenjenega sem dosegel pomladi/poleti 2019, ko mi je uspelo obvladati prosto stojo in muscle up na krogih. Pri zgibih nisem nikoli kdovekako blestel, saj mi jih nikoli ni uspelo opraviti več kot 13. Stojo še vedno nekako obvladam, če se pred tem dobro ogrejem in imam pri poskusih nekaj sreče, zato sem omenjeni izziv začinil s spustom (in uspešnim dvigom) v skleco. Glede muscle up-a, ki mi je bil v takratnem obdobju glavni cilj, sem porabil 3-4 mesece, zato sem se tokrat odločil, da ga bom skušal zgolj ponovno osvojiti, saj je sam po sebi že tako ali tako izjemen dosežek. Spopadanje s kalisteničnimi izzivi bo do mene zahtevalo, da shujšam na cca. 77-78kg, predvsem na račun izgube maščobe, saj je odvečna telesna masa pri tem športu velik hendikep. Na srečo pa bom imel v tem procesu asa v rokavu, saj se bom pri razvoju in učenju spretnosti vaj z lastno težo lahko obrnil na našega pomočnika v telovadnici in eksperta na področju kalistenike – Nika Bavca.

Izzivi 7-9: VZDRŽLJIVOST

Čeprav v vzdržljivosti res nisem nek biser, obožujem tok misli in prisotnost v trenutku, ko sem sredi ponavljajočega gibanja opravljanja neke poti, bodisi v neštetih korakih bodisi v cikličnosti pedaliranja. Prav tako se mi dopade izkušnja doživljanja napora, ki je drugačna v primerjavi s tistim, ki ga doživljam pri dvigovanju bremen. Če je tisti v telovadnici bolj kratkotrajni in silovit, ta bolj temelji na dolgotrajni vztrajnosti in ritmičnosti ter trajajočemu nadziranju partikularnega občutka. Podobno kot je pri dvigovanju uteži veličasten občutek, ko opravljaš dobre serije, je kljubovanje zahtevam vzdržljivostne vadbe tako prvinsko in surovo in morda še malo bolj povezano z doživljanjem človekove vloge v naravi oz. divjini. Prav zaradi tega doživljanja imam rad vzdržljivostno vadbo in mi je pomembno, da na tem področju vsaj nekaj zmorem. Hkrati je vzdržljivostna vadba eliksir za zdravje, zaradi njenih ugodnih vplivov na presnovo in srčno-žilno zdravje, zato postaja v zadnjem času nujno dopolnilo moji telesni pripravljenosti. Trenutno jo izvajam 2x tedensko v obliki nizko-intenzivnega teka ali pohodništva na lokalne, nižje hribe. V toplejših mesecih običajno tek menjam za kolesarjenje, lokalne hribe pa za vzpone na naše prekrasne Julijce. Z zadnjih letih vzdržljivost jemljem bolj kot neko dejavnost za dušo in dobro počutje in ne toliko za razvoj svoje največje zmogljivosti na tem področju. Ne glede na to, ne morem iz svoje kože in se občasno tudi preizkusim na raznih odsekih. Tako sem recimo pozimi 2021 dosegel svoj najboljši vzpon po severni sabotinski poti s 34:30 in prekolesaril od telovadnice do vrha Korade v 49:30, medtem ko sem svoj najboljši tekaški dosežek na 5 km opravil davnega leta 2015 s 21:50. Podobno kot pri ciljih kalistenike, bom za postavljanje mejnikov v vzdržljivosti primoran shujšati na 75-77 kg, saj je tudi na tem področju odvečna telesa masa znatni hendikep.

Izziv 10: EKSPLOZIVNOST

Do sedaj se še nisem prepustil trenažnemu procesu, ki bi se primarno osredotočil na razvoj eksplozivnosti, saj je tovrstna zmogljivost, po mojem mnenju, bolj specifično uporabna na določenem športnem področju, kot pa da bi to bila neka univerzalna zmogljivost dobro pripravljenega navdušenca nad vadbo. V resnici sem bil glede tega izziva najbolj skeptičen o tem ali ga uvrstiti na seznam desetih ali ne. Naposled sem se vseeno odločil zanj, najverjetneje zato, ker pri veliko športnikih s katerimi sodelujem kot kondicijski trener, poglavitno razvijamo prav sposobnosti eksplozivnosti. Proces njenega razvoja mi je docela poznan in zanimivo bi bilo, da bi se za nekaj časa postavil v njihovo kožo in s tem pridobil dragocene izkušnje in občutke, ki bi jih lahko koristno uporabil pri njihovem treniranju. Po občutku bi rekel, da sem včasih bil kar solidno eksploziven. Spomnim se, ko sem v svojih študentskih letih pogostokrat kot poskusni zajček na vajah v kineziološkem laboratoriju sodeloval pri opravljanju raznoraznih meritev telesne zmogljivosti. Če me spomin ne vara, se mi zdi, da mi je kdaj pa kdaj uspel skok z nasprotnim gibanjem okoli 50 cm. Spomnim se tudi, da sem se v dobrih časih lahko s svojim odrivom uspel dotakniti košarkarskega obroča pri nizko raslih 174 cm telesne višine. Trenutno so moji skoki z nasprotnim gibanjem nekje okoli 40 cm. Cilj je torej, da probam ugotoviti, ali je ostalo še kaj dinamita v mojih nogah in se spustiti v procese, ki jih pogostokrat predpisujem svojim športnikom in tako na lastno pest ugotoviti v kolikšni meri lahko sebe natreniram na tem področju.